Križev pot ne postavlja samo
vernike, ampak tudi druge ljudi v središče razmišljanja o
smislu žrtvovanja, o pomenu ljubezni in smislu življenja.
Križev pot spada k ljudskim pobožnostim, h kateri
prištevamo med drugim
tudi rožni venec, litanije in molitvene ure. V krščanski
duhovnosti ima zelo velik pomen.
Komaj kaj drugega tako vpliva na človekovo spreobrnjenje
kakor prav hoja
za trpečim Kristusom. Zato je ta molitev še posebej primerna
za postni čas, na romanjih in pri duhovnih vajah. Križev pot
je molitev, ki so jo najprej poznali romarji v Jeruzalemu, hodili so – in še danes hodijo – po poti, po kateri je šel s
križem na Kalvarijo sam Gospod.
Ko molimo to priljubljeno molitev, z Jezusom sočustvujemo in
podoživljamo
njegovo trpljenje ter mu dopustimo, da naša grešna srca
upodablja po svojem presvetem Srcu. Pri molitvi križevega pota se
vživljamo v Kristusovo (v zvezi z njim pa tudi v
Marijino) trpljenje od Pilatove smrtne obsodbe pa do smrti na
križu in položitve v grob. Naša misel pri zadnji postaji že
spremlja Gospoda preko groba,
do njegovega zmagoslavnega vstajenja. Kristusovo trpljenje
in vstajenje, ter s tem naše odrešenje.
>> To je premišljevanje
o kristusovem bridkem trpljenju << |